Spet. Kako težko rečem, da so mesta polna, da žal ne moremo sprejeti več otrok. In "čakalna" lista se daljša. Vsak dan kdo pokliče, vpraša. Predstavljam si, da za nobenega od otrok to ni huda katastrofa. Tisti, ki res nestrpno pričakujejo oratorij s prijavnicami vedno zelo pohitijo. Prav tako pohitijo mnogi, ki so že doživeli izkušnjo "zapolnjenih mest". In še vedno vsakemu res težko rečem, da imamo polno.
Naslednji vikend imamo priprave. Skrbi me, ker je bil sestanek slabo obiskan. Ob taki "resnosti" nekaterih animatorjev si oddahnem, da nismo sprejeli več otrok. Drugi spet ob svojih začetkih sodelujejo kot, da so že utečen del ekipe...
Smo ekipa. Taka in drugačna. Iz katere se lahko vsak dan nekaj naučimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar